Prešernov trg, eden najlepših in najbolj živahnih trgov v Ljubljani, je prebivalcem Ljubljane še posebej pri srcu. Poznan je po Prešernovem spomeniku, čudovitem Plečnikovem mostu – Tromostovju in rdeči frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja.
Trg se je najprej imenoval Živinski trg, kasneje je po cerkvi dobil ime Marijin trg, potem pa po pesniku Francetu Prešernu. Prešernov trg se je razvil pred srednjeveškimi mestnimi vrati na stiku starega srednjeveškega jedra z novim, ki se je od 19. stoletja naprej širilo na levem bregu reke Ljubljanice. V 17. stoletju so ob njem zgradili cerkev Marijinega oznanjenja, ki je bila sprva avguštinska, ob koncu 18. stoletja pa so se vanjo z Vodnikovega trga preselili frančiškani. Po velikem potresu v letu 1895 so ob Prešernovem trgu nastale nove meščanske palače, kot so Seunigova in Frischova hiša, zgradba Centralne lekarne, trgovina Urbanc, Hauptmannova hiša in Mayerjeva palača. Na drugi strani Ljubljanice pa so v istem času zgradili Kresijo in Filipov dvorec. V 20. stoletju je bila zgrajena Urbančeva hiša, ena najlepših secesijskih zgradb v mestu in prva ljubljanska veleblagovnica. V secesijskem slogu je bila prenovljena tudi Hauptmannova hiša. Med obema svetovnima vojnama je Prešernov trg na južnem delu zaokrožilo pročelje Mayerjeve veleblagovnice. Prešernov trg se je razširil čez Ljubljanico in dobil sedanjo podobo z znamenitim Plečnikovim Tromostovjem. Spomenik Francetu Prešernu je bil na trg postavljen jeseni leta 1905. Stoji v izteku Čopove in Miklošičeve ulice, pred stavbo Centralne lekarne. Je eden najbolj priljubljenih ljubljanskih spomenikov, ki je delo kiparja Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija. Na podstavku iz granita stoji skala, ob njenem vznožju je pesnik, nad njim pa muza pesništva, ki drži lovorovo vejico. Ob straneh skale sta dva reliefa, ki prikazujeta osebe iz dveh Prešernovih pesmi – Krst pri Savici in Ribič. Prešernov spomenik je razburil veliko duhov. Nekateri so dvomili o umetniški vrednosti kipa, pa tudi skoraj gola muza je bila marsikomu spotakljiva.
Ljubljančani so se počasi navadili nanj in leta 1990 je dobila svoj spomenik še Prešernova ljubezen Julija Primic, ki ji je pesnik posvetil svoje najlepše pesmi. Proti njemu simbolično zre z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici.