Naselje Krka se nahaja na območju Ivančne Gorice. Leži v povirju reke Krke, zahodno od Krške vasi. Osrednji del naselja se je razvil ob mostu čez reko Krko, južno od lokalne ceste Ivančna Gorica – Novo mesto.
Na pokopališču na Krki je urejeno grobišče s spomenikom, ki je v obliki šesterokotnika in ima napis – V spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja na Krki 1941-1945. Spomenik NOB je bil slovesno odkrit junija leta 1960. Na Krki in v njeni okolici je narodnoosvobodilno gibanje že na začetku vojne leta 1941 doživelo velik razmah. Poleti istega leta so nastali terenski odbori OF v Krški vasi, Znojilah, Lesah, Gabrovču in Vidmu. Septembra je bil ustanovljen odbor OF Krka, ki je povezoval vse te odbore. V Krški dolini je bila organizirana narodna zaščita, ki je opravljala stražarsko službo po vaseh ter sodelovala z enotami II. ali štajerske grupe odredov, ki so se zadrževale v okolici Krke do meseca aprila do meseca junija 1942. Maja leta 1942 je Žan Hrovat iz Krške vasi, organizator OF v teh krajih in komandir čete narodne zaščite, odpeljal celotno četo oboroženih kmečkih fantov, v Zapadnodolenjski odred.
Med protipartizansko ofenzivo so Italijani avgusta 1942 po seznamih, ki so jih pripravili organizatorji bele garde, odpeljali v internacijo na otok Rab okoli 150 prebivalcev ter s tem zelo prizadeli aktivnosti OF na terenu. Po ofenzivi so Italijani na pobudo na pobudo krškega župnika Jeraše in Alojza Roglja iz Trebeža ustanovili belogardistično postojanko. Ob sodelovanju belogardistov se je pričel okupatorski teror, streljali in zapirali so aktiviste OF. Med žrtvami sta bila tudi začetnika osvobodilnega gibanja na Krki – Janez Grm – Ovničkov iz Krške vasi in Franc Poljanec iz Gabrovčca. Ker je bila vas Krka od takrat naprej večinoma zasedena ter je imela belogardistično in italijansko posadko, v kasnejšem času pa tudi nemško domobransko postojanko, so jo napadale številne enote partizanske vojske. Krka z bližnjo okolico je tako med drugo svetovno vojno veliko pretrpela.
Okupatorji so požgali mnoge domačije, veliko domačinov so odpeljali v internacijo in zapore. Iz Krke in okolice je med vojno padlo okoli 50 borcev in aktivistov OF ter umrlo 30 žrtev fašističnega nasilja.